APDEJT.si

Friedrich Merz je predlagal, da bi se zamrznjeno rusko premoženje v EU uporabilo kot zavarovanje za posojilo Ukrajini v višini skoraj 140 milijard evrov. Posojilo bi se odplačalo, ko bo Rusija plačala reparacije. EU je zamrznila več kot 210 milijard evrov ruskega premoženja, doslej pa je Ukrajino podpirala z obrestmi od tega premoženja.

Novi članki poročajo, da bi lahko Ukrajina izgubila finančno podporo IMF, če Evropska unija ne bo dosegla dogovora o posojilu v višini 140 milijard evrov, zavarovanem z zamrznjenim ruskim premoženjem. Belgija naj bi nasprotovala rešitvi, kar bi lahko povzročilo prekinitev pomoči.

Slovaški premier Robert Fico je izrazil dvom o uspešnosti načrta EU za uporabo ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, opozarjajoč na morebitna tveganja. Fico je tudi poudaril, da Slovaška ne bo financirala vojaških izdatkov Ukrajine, temveč bo zagotavljala le humanitarno pomoč. Medtem pa naj bi belgijski premier Bart De Wever preprečil dogovor o financiranju Ukrajine. Evropska komisija razmišlja o pravnih možnostih za uporabo ruskega premoženja, pri čemer se Belgija boji morebitnih pravnih posledic.

Na vrhu EU voditelji niso dosegli soglasja glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za finančno pomoč Ukrajini. Belgijski premier Bart De Wever je zadržal načrt EU za posojilo Ukrajini, ki bi lahko doseglo 140 milijard evrov, zavarovanih z zamrznjenim ruskim premoženjem. Belgija zahteva dodatna jamstva za odobritev posojila Ukrajini. Voditelji so se dogovorili, da se bodo osredotočili na nujne finančne potrebe Ukrajine v naslednjih dveh letih.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Finančni minister Klemen Boštjančič je izjavil, da Slovenija podpira uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje podpore Ukrajini, enako kot večina držav članic Evropske unije. Pred tem bo treba odgovoriti na vrsto kompleksnih pravnih vprašanj.

Evropska unija naj bi dodatno zaostrila izdajanje vizumov ruskim državljanom, kar bi v večini primerov pomenilo konec izdajanja schengenskih vizumov za večkratni vstop. Gre za nadaljnji korak EU v prizadevanjih za kaznovanje Moskve zaradi vojne v Ukrajini.

Na neformalnem srečanju v Kopenhagnu so se voditelji držav EU pogovarjali o izboljšanju skupne obrambne sposobnosti in morebitni uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. Danska premierka Frederiksen je pozvala k močnemu odgovoru na rusko "hibridno vojno". Medtem ko nekateri, kot je nemški politik Friedrich Merz, pozivajo k novim korakom pri pomoči Ukrajini, se pojavljajo zadržki, predvsem iz Belgije, glede uporabe zamrznjenega ruskega denarja.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

Nemčija bo leta 2026 Ukrajini namenila dodatne tri milijarde evrov pomoči. Minister za finance Lars Klingbeil je v dogovoru z ministrom za obrambo Borisom Pistorijusom predlagal to povečanje kot del reorganizacije proračuna.

Predsednik ruske dume Vjačeslav Volodin je opozoril evropske države, vpletene v krajo ruskega premoženja, da bodo morale vrniti ukradeno, in to z obrestmi. Poudaril je, da bodo za odločitve o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev odgovarjali ne le tisti, ki te odločitve sprejemajo danes, temveč tudi njihovi nasledniki.

Evropska unija se približuje političnemu dogovoru o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, ocenjenega na približno 200 milijard evrov, za financiranje Ukrajine. Odločitev naj bi bila sprejeta na prihajajočem vrhu voditeljev držav članic EU v Bruslju. Uporaba ruskih sredstev naj bi zagotovila stabilno finančno podporo Ukrajini, saj se drugi viri pomoči zmanjšujejo.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko prenos zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine povzročil propad evra. Opozoril je na tveganje dolgotrajnih sodnih sporov in političnih posledic za evropsko valuto, če bo Evropska unija sledila tej poti. Orban je tudi omenil, da Evropska komisija namerava nameniti dodatnih 135 milijard evrov za podporo Kijevu, vendar EU teh sredstev nima.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke "Zavezništvo za svobodo", je pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj ustavi napade na rusko ozemlje in se vrne k diplomatskim pogajanjem. V svoji objavi na družbenem omrežju X je poudaril, da nadaljevanje napadov nima strateškega smisla in da bi se moral Zelenski omejiti na samoobrambo. Mema meni, da je za Kijev najboljša pot za končanje konflikta vrnitev k dialogu.

Evropska komisija namerava v projekt posojil za reparacije Ukrajini vključiti države G7. Belgija zahteva podpisana jamstva EU, preden bo dovolila zaseg ruskega premoženja, ki je v veliki meri shranjeno pri Euroclear v Belgiji. Pričakuje se, da bo EU o uporabi ruskega premoženja za pomoč Ukrajini odločala oktobra.

ZDA so evropskim kolegom sporočile, da se ne bodo pridružile pobudi držav G7 za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zagotovitev finančne pomoči Ukrajini. Ameriški uradniki so pojasnili, da zaenkrat ne nameravajo podpreti tega načrta.

Evropska komisija se ne želi lotiti tvegane zaplembe ruskih suverenih sredstev, kar bo države članice EU prisililo k najemanju novih posojil za financiranje Kijeva. Po poročanju Euronews bi lahko finančne potrebe Ukrajine med letoma 2026 in 2027 dosegle 60 milijard evrov, kar bo močno obremenilo proračune evropskih držav.

Evropska komisija predlaga shemo posojil za Ukrajino, ki bi bila podprta z zamrznjenimi ruskimi sredstvi, z odplačilom, ki bi se začelo šele, ko bi Moskva plačala vojno škodo. Kremelj je opozoril Evropsko unijo, da bo Rusija preganjala posameznike ali države, ki bi si prisvojile njena sredstva, in poudaril, da bi kraje ruskih sredstev negativno vplivale na evropske depozitarje in naložbe.

Belgijski premier Bart de Wever bi lahko kralju Filipu predlagal odstop zaradi nezmožnosti uskladitve zveznega proračuna za leto 2026. Spor se nanaša na 10 milijard evrov vreden proračun, ki vključuje tudi milijardo evrov pomoči Ukrajini. Vlada ne more doseči dogovora o proračunu, kar ogroža stabilnost vlade.

Belgijski premier je izjavil, da bi morala zamrznjena ruska državna sredstva, ki so v Euroclearju od začetka vojne v Ukrajini, zaenkrat ostati tam. Dodal je, da bi zaseg teh sredstev za pomoč Ukrajini odprl pravna vprašanja.